Vrednosti plemenitih kovin na iranskem trgu so v ponedeljek, 5. januarja 2026 (15. dej 1404 po iranskem koledarju), dosegle nove zgodovinske mejnike. Cena 18-karatnega zlata je prvič prestopila prag 15 milijonov tomanov za gram, medtem ko se je cena novega zlatega kovanca na prostem trgu v Teheranu povzpela na 157,9 milijona tomanov. Ta izrazit skok vrednosti, ko se je zlato v enem dnevu podražilo za približno dva milijona tomanov, odraža stopnjevanje gospodarske negotovosti in visoko inflacijo v državi. Trgovanje na teheranskem prostem trgu je potrdilo trend strme rasti, ki se je začel že v prejšnjih mesecih. Analitiki ocenjujejo, da so premiki posledica kombinacije šibke nacionalne valute in povečanega povpraševanja po varnih naložbah med prebivalstvom. Trenutne cene kažejo na nestabilnost iranskega finančnega sistema, saj so se vrednosti v manj kot dveh mesecih zvišale za več kot 30 odstotkov, kar neposredno vpliva na kupno moč prebivalstva in gospodarsko stabilnost Irana.

V Iranu se nadaljujejo in stopnjujejo množični protesti, v katerih je po zadnjih podatkih oblasti in nevladnih organizacij življenje izgubilo najmanj deset ljudi. Nemiri, ki so se začeli pred enim tednom kot stavka trgovcev na teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširili v več kot 30 mest po državi. Protestniki so prvotne gospodarske zahteve nadgradili s političnimi slogani, uperjenimi proti verskemu vrhu in islamski republiki, kar je privedlo do silovitih spopadov z varnostnimi silami. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek javno posvaril Teheran, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati, če bodo oblasti nasilno zatirale mirne protestnike. Trumpove izjave so sprožile oster odziv iranskih uradnikov, ki so zagrozili z napadi na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Čeprav so trenutni nemiri najobsežnejši po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini sprožila val demonstracij po vsej državi, opazovalci ocenjujejo, da trenutna intenzivnost še ne dosega takratnih ravni. Kljub temu poročila kažejo, da so se iranski voditelji zaradi vztrajnosti protestov znašli v kriznem stanju in sklicujejo nujne sestanke za ohranitev stabilnosti režima.

Iran so zajeli najobsežnejši protivladni protesti po letu 2022, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu in se hitro razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije je sprožil drastičen padec iranskega riala, ki je dosegel rekordno nizko vrednost 1,42 milijona za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovito rast cen osnovnih dobrin. Po uradnih podatkih je inflacija dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov. Zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer so trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaprli svoje prodajalne, kar je služilo kot katalizator za širše ljudsko nezadovoljstvo. Med protesti je prišlo do nasilnih spopadov z varnostnimi silami, v katerih je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev državljanov, vendar je obenem ostro opozoril pred dejanji, ki jih je označil za izgrede, in za spodbujanje nemirov obtožil tuje nasprotnike. Predsednik Masud Pezeškian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko se prebivalstvo v izogib razvrednotenju denarja vse pogosteje zateka k uporabi stabilnih kriptovalut.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru napovedal korenite gospodarske spremembe, ki vključujejo odpravo sistema več različnih menjalnih tečajev za ameriški dolar. Pezeškian je poudaril, da bo država opustila subvencionirana tečaja v višini 28.000 in 70.000 rialov, kar predstavlja poskus stabilizacije iranskega gospodarstva in zmanjšanja tržnih anomalij. Po njegovih besedah so tovrstni ukrepi nujni za vzpostavitev pravičnejšega finančnega sistema, ki ne bo več dopuščal posameznih privilegijev. Poleg gospodarskih reform je predsednik izpostavil pomen družbene in politične enotnosti v državi. Izjavil je, da v družbi ne bi smelo biti prostora za razkol in nesoglasja, če so vsi deležniki pripravljeni sprejeti resnico in ravnati pravično. Po njegovem prepričanju je politika brez pravičnosti obsojena na propad, zato je pozval k preglednemu in jasnemu dialogu, ki bi omogočil tesnejše sodelovanje med različnimi družbenimi skupinami v Iranu. Njegove izjave prihajajo v času, ko se država bori z visokimi stopnjami inflacije in mednarodnimi sankcijami.

Protesti zaradi visokih cen in gospodarskega zastoja so se iz Teherana razširili v druga mesta, prišlo pa je tudi do prvih smrtnih žrtev protestnikov. Donald Trump je opozoril, da so ZDA "pripravljene in čakajo" na posredovanje, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, so se razširili po celotnem Iranu, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami osredotočili na zahodne province Lorestan in Chaharmahal.

Iranska nacionalna valuta rial je na uradnem valutnem trgu zabeležila nov zgodovinski padec, saj je vrednost ameriškega dolarja v t.i. drugem trgovalnem oknu (Nima) dosegla rekordnih 126.210 rialov. Gre za nadaljevanje ostrega trenda devalvacije, ki se je stopnjeval v zadnjih tednih, kar močno vpliva na iransko gospodarstvo in kupno moč prebivalstva. Uradni tečaj, ki ga določa centralna banka, se je tako v kratkem obdobju povišal za več kot deset tisoč rialov, kar potrjuje globoko nestabilnost na tamkajšnjem deviznem trgu. Najnovejši podatki kažejo na pospešeno slabljenje riala v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami, pri čemer se iranske oblasti spopadajo z omejevanjem inflacijskih pritiskov. Trenutna vrednost 126.000 rialov za dolar predstavlja kritično točko, ki presega vse dosedanje mejnike. Razmere na trgu odražajo širše gospodarske težave države, ki so povezane z omejenim dostopom do deviznih rezerv in mednarodnimi pritiski na iranski finančni sektor.

V iranski prestolnici Teheran so se drugi dan zapored odvijali protesti, med katerimi so trgovci v znak nezadovoljstva nad kritičnim gospodarskim stanjem zaprli svoje trgovine. Glavni razlog za nezadovoljstvo je drastično razvrednotenje iranskega riala, ki je na črnem trgu dosegel rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar, kar je skoraj podvojitev vrednosti v primerjavi s preteklim letom. Zaradi kronične devalvacije valute se država sooča s hiperinflacijo, ki povzroča nenadne in ekstremne skoke cen osnovnih življenjskih potrebščin. Demonstranti so se zbrali v okolici osrednjih bazarjev in od vlade zahtevali takojšnje ukrepanje za stabilizacijo menjalnih tečajev ter vzpostavitev jasne gospodarske strategije. Trenutna negotovost je povsem ohromila prodajo uvoženih dobrin, saj se trgovci in kupci zaradi nepredvidljivih cen izogibajo transakcijam. Gospodarska kriza v Iranu se dodatno poglablja pod težo zahodnih sankcij, kar vodi v vse večjo nestabilnost in socialne nemire v državi.

Po poročilih o protestih zaradi padca vrednosti riala, se je pojavila informacija, da je guverner iranske centralne banke Mohammad Reza Farzin odstopil, nasledil pa naj bi ga Abdolnasser Hemmati. Centralna banka zanika poročila o odstopu Farzina. Poročajo tudi, da so varnostne sile v Iranu razglasile izredno stanje.

Iran se pripravlja na ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov zaradi svojega jedrskega programa, kar še dodatno obremenjuje že tako šibko gospodarstvo. Iranski rial izgublja vrednost, kar otežuje življenje običajnim ljudem, ki se soočajo z naraščajočimi cenami hrane in negotovo prihodnostjo. Iranski zunanji minister poskuša preprečiti sankcije, potem ko je Varnostni svet ZN glasoval za njihovo ponovno uvedbo med जनरलनो skupščino ZN. Mednarodni inšpektorji so še vedno prisotni v Iranu.

Velika Britanija, Francija in Nemčija so uradno sprožile postopek za ponovno uvedbo sankcij ZN proti Iranu, ker Iran ni izpolnjeval obveznosti iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Iranski vir je opozoril, da bo aktivacija mehanizma "snapback" uničila diplomacijo in prizadevanja za neširjenje jedrskega orožja. Iran je zagrozil s strogim odgovorom, če bodo sankcije ponovno uvedene, in opozoril, da nadaljnje sodelovanje z jedrskimi inšpektorji ne bo imelo smisla.